ov="Valj. (Rad)" (4.653)

1. ȃčəc, -čca, m. dem. ak, Valj. (Rad).
2. ahačȗra, f. neka hruška, Kr.- Valj. (Rad).
3. akȏv, m. der Eimer, ogr.- C., z akovom meriti, ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. akó, in to iz slov. okov, Dan.
4. aldomáš, m. ein Geschenk, besonders an Getränk, den Arbeitern nach vollendeter Arbeit gegeben, Habd., vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad); — iz magy. áldomás, Mik. (Et.); prim. likof.
5. áldov, m. das (unblutige) Opfer, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. áldó, Mik. (Et.).
6. aldováti, -ȗjem, vb. impf. opfern, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
7. áldovnik, m. der Opferer, ogr.- Valj. (Rad).
8. almȃra, f. = omara, Valj. (Rad).
9. andrẹ̑jščak, m. der Monat November, ogr.- Valj. (Rad).
10. ȃndrkva, f. = redkev, Valj. (Rad).
11. ápa, m. = japa, ogr.- Valj. (Rad).
12. apnár, -rja, m. der Kalkbrenner; der Kalkhändler; tudi: ȃpnar, Valj. (Rad).
13. árnož, m. der Harnisch, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; — der Brustlatz, Mur., Valj. (Rad); — prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C.
14. ȃržat, m. = aržet, Valj. (Rad).
15. ȃtək, -tka, = ata, C., Bes., Št.- Valj. (Rad).
16. bȃbəc, -bca, m. 1) = babež, Valj. (Rad); — 2) die Puppe, Rez.- Baud.
17. bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
18. bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.- Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
19. bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.
20. bȃbnik, m. 1) der Weibernarr, Mur., Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
21. bȃčəc, -čca, m. dem. bak, Valj. (Rad).
22. bȃčva, f. 1) das Fass, Meg.- Mik., Valj. (Rad); das Oelfass, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 2) der Bottich, Cig.; — prim. bečva.
23. bȃguš, m. der in der Pfeife zurückbleibende, feuchte Tabak, kajk.- Valj. (Rad); — prim. baga.
24. baháčək, -čka, m. junger Prahlhans, Valj. (Rad).
25. báhavəc, -vca, m. der Prahlsüchtige, der Maulheld, Mur., Jan.; tudi bahȃvec, Valj. (Rad).
26. bahorı̑ja, f. die Zauberei, kajk.- Valj. (Rad).
27. bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
28. bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.- Mik., C.
29. bàk, báka, m. der Widder, der Leithammel, Danj., ogr.- Valj. (Rad).
30. bakàn, -ána, m. der Widder, Valj. (Rad); — prim. bak.
31. balǫ̑nək, -nka, m. dem. balon, Valj. (Rad).
32. báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.
33. baníca, f. die Frau des Banus, Z., Valj. (Rad).
34. bantováti, -ȗjem, vb. impf. = žaliti, ogr.- Valj. (Rad); (bantúvati, C.); — prim. magy. bantani, Mik. (Et.).
35. baratáti, -tȃm, vb. impf. 1) = barantati, Mur., Levst. (Rok.); — 2) barȃtati, -ȃčem = ravnati, umgehen, verfahren, Mur.; jednako barače se s krščanstvom, ogr.- Valj. (Rad); — iz it. barattare, tauschen.
36. bȃrda, f. neka sekira, C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. barte, kor.-nem. partn, f. großes Hackmesser.
37. bártolščica, f. neka hruška, Valj. (Rad).
38. baržȗn, m., Guts., Mur., C., Valj. (Rad), pogl. baršun.
39. bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.- Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.
40. bȃtic, m. = batec, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
41. batrı̑telj, m. der Aufmunterer, kajk.- Valj. (Rad).
42. batrivẹ́ti, -ím, vb. impf. = batriviti, ogr.- Valj. (Rad).
43. bátrivnost, f. 1) die Beherztheit, Valj. (Rad); — 2) die Sicherheit, ogr.- Valj. (Rad).
44. bavkáč, m. der Wauwau, Valj. (Rad).
45. bávtara, f., Cig.; hlače na bavtaro, Valj. (Rad); pogl. baltora.
46. bedáčək, -čka, m. dem. bedak, Valj. (Rad).
47. bedastǫ̑ča, f. die Thorheit, die Dummheit, C., BlKr., kajk.- Valj. (Rad), nk.
48. bədə̀n, -dnà, m. = bedenj, Cig., Jan., Valj. (Rad).
49. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
50. bədnáč, m. dickes Scheit Holz, Valj. (Rad); — prim. beden.
51. bédra, f. = bedro, Z., Dalm., Št., ogr.- Valj. (Rad).
52. bẹ́gavəc, -vca, m. 1) = begun, Z., ZgD.; — 2) der Verwirrer, Valj. (Rad).
53. bekáti, -ȃm, vb. impf. blöken, Mur., C.; ovce bekajo, Kug.- Valj. (Rad); — schwätzen, C.
54. bekèt, -ę́ta, m. das Geblöke (o drobnici) Jan., M., Valj. (Rad).
55. bẹlák, m. 1) weißes Schwein, Dalm.- Valj. (Rad); — 2) der Weißstein, Cig. (T.).
56. bẹ̑łča, f. ime beli kravi, Kr.- Valj. (Rad).
57. bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor- Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.- Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.- Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.- Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.- Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.
58. bẹlı̑tnica, f. = belitnjak, kajk.- Valj. (Rad).
59. bẹlı̑tnjak, m. der Wäschzuber, Valj. (Rad).
60. bẹlǫ̑ča, f. = belota, kajk.- Valj. (Rad).
61. beráčək, -čka, m. junger, kleiner Bettler, Valj. (Rad).
62. beráčič, m. dem. berač; der Bettelbube, Cig.; — armer Bettler, Valj. (Rad).
63. beráčinja, f. 1) die Weinleserin, Valj. (Rad); — 2) die Bettlerin, Guts., M.
64. beračǫ̑n, m. der Bettler ( zaničlj.), Cig., Bes., Valj. (Rad).
65. bę̑rba, f. die Weinlese, C., Valj. (Rad), DZ.; iti v berbo, LjZv.
66. béreg, * m. = berek, C., Valj. (Rad).
67. bérek, m. der Morast, C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — iz magy. bereg, Dan.
68. bę̑rša, f. das Raffholz, C., Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. brati.
69. besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.- Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
70. bẹsnǫ̑ča, f. = besnoba, Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad).
71. bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.
72. béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).
73. bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
74. betežník, m. der Kranke, Mur., Jan., Danj., ogr.- Valj. (Rad).
75. bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.- Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.- C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
76. bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.- M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče ( Goriš.); — 2) die Fuge ( z. B. im Bretterboden), Rib.- M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.
77. bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.- Valj. (Rad); — prim. bezjak.
78. bezljȃj, m. 1) der Renner, der Läufer, Mik.; — 2) = bezljanje, Valj. (Rad).
79. bezljáti, -ȃm, vb. impf. mit erhobenem Schweif rennen, biesen; krave bezljajo, kadar jih po leti muhe in obadi (brenclji) pikajo; bəzljati, Valj. (Rad); — prim. 2. bezgati, 2. bzikati.
80. bẹ́ža, f. die Flucht, Mur., Valj. (Rad); — der Auflauf, Mur., C., Mik.
81. bẹžȃj, m. der Lauf, ogr.- Mik.; bežaj sem dokončal, ogr.- Valj. (Rad).
82. bı̑bra, f. schlechtes Getränk, Cig., Jan.; verpantschter Wein, kajk.- Valj. (Rad); — prim. lat. bibere, piti (?).
83. bičevȃnje, n. das Geißeln, die Geißelungen, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
84. bičeváti, -ȗjem, vb. impf. zu geißeln pflegen, geißeln, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Bas.
85. bı̑čevje, n. = bičje, Meg., Dict., C., Dalm., Valj. (Rad); jerbasček je iz bičevja spletla, Ravn.; bíčevje, Dol.
86. bı̑čnjak, m. = bičnik, Mur., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
87. bı̑jəc, -jca, m. der Schläger, der Polterer, C., ('bic') ogr.- Valj. (Rad).
88. bijénje, n. das Schlagen, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad).
89. bíka, f. = 2. bic, 2. bik, Mur., Valj. (Rad).
90. bíkovnica, f. 1) der Ochsenziemer, C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) = bikovina 3), Z.
91. bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir- Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.- C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče- Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).
92. 1. bíla, f. 1) der Halm: do bile, bis auf den letzten Halm, C.; — 2) das Kürbisblatt, Danj.- Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. bil.
93. bíłce, n. dem. 1. bilo, Valj. (Rad).
94. bı̑łka, f. dem. bil; 1) der Halm; der Grashalm, Valj. (Rad); suh, kakor bilka, Mur.; — 2) das Splitterchen, Mur.
95. 1. bílọ, n. 1) die Schlagader, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Valj. (Rad), Erj. (Som.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, Cig., Jan.
96. birı̑čka, f. das Weib des Gerichtsdieners, Kr.- Valj. (Rad).
97. bı̑rka, f. = ovca, ogr.- Valj. (Rad), C., Trst. (Let.); — eine graue Geiß, C.; — prim. rus. byrka = ovca.
98. bíroš, m. der Rinderhirt, ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. birus.
99. bistrǫ̑ča, f. = bistrost, ogr.- Valj. (Rad).
100. bìt, -tà, m., Cig., Jan., Valj. (Rad), C., pogl. bat, bet.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani